Dežurni-vodovod:         031 626 360
Dežurni-ceste:              031 609 557
Pogrebne storitve:       041 399 707
Dežurni - DOLB:            041 379 854
Dežurni-kanalizacija:  041 628 502

 
 

OSKRBA S PITNO VODO

 
 

Osnovni certifikat družini prijazno podjetje

V petek, 15.05.2015, je Komunala Trebnje d.o.o. na podelitvi, ki je potekala na Gospodarski zbornici ...

podrobnosti | 15.05.2015
 

Priznanje Komunali Trebnje

Zbornica komunalnega gospodarstva je v okviru posveta vodstvenih in vodilnih ter strokovnih delavcev ...

podrobnosti | 09.06.2015
 

E-račun

Spoštovani uporabniki, 

obveščamo vas, da imate možnost naročila brezplačnega e-raču ...

podrobnosti | 18.11.2015

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO


Sistem oskrbe s pitno vodo Trebnje

Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice, dobrniške doline z okoliškimi vasmi ter zahodni del Trebnjega do Kidričeve ulice.

Stari del sistema višje ležečih delov ni mogel oskrbovati s pitno vodo, hkrati pa zaradi masovne gradnje ni bilo dovolj vode, zato se je leta 1978 začela gradnja visoke cone, ki je vključevala novo črpališče in zajetje Šentpavel. Leta 1980 je bil novi cevovod od Šentpavla speljan na ČN Medvedjek in naprej do Trebnjega v novi vodohran Pekel. V celoti dokončan je bil leta 1982. Kakovost vode iz zajetja Šentpavel je bila problematična, saj se je ob padavinah močno kalila. Ker ČN Medvedjek v osnovi ni bila dimenzionirana za tako velike količine vode, svoje funkcije ni opravljala v celoti. Voda je do uporabnika tako pritekla motna, njena oporečnost pa je bila vprašljiva.

Pričelo se je z iskanjem novega vodnega vira. Leta 1989 je bila v Radanji vasi zajeta pitna voda z vrtino globine 145 m in kapaciteto 42 l/s.
Leta 1992 je bilo dograjeno črpališče, montirana črpalka Pleuger v globini 30 m in zgrajen tlačni cevovod v dolžini 3300 m iz tesal cevi, ki je pričel z obratovanjem marca 1992. V letu 1999 je kapaciteta črpanja padla na 27 l/s, kar ni več zadoščalo za potrebe normalne oskrbe s pitno vodo. V novembru 1999 je bila v neposredni bližini stare izvrtana nova vrtina. Februarja 2000 je bil zgrajen povezovalni cevovod do obstoječe črpalnice in armaturni jašek z montažo črpalke Pleuger v vrtino globine 52 m.
Voda je kakovostna. Težavo je predstavljalo le odlaganje apnenca na stene cevovodov, zato je bila v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo izdelana študija o preprečevanju odlaganja apnenca na stene cevovodov. Na tej osnovi se je novembra 1999 pričelo z dodajanjem CO2  pitni vodi na Medvedjeku. CO2 se je pokazal kot najbolj čist in nenevaren za varno in zdravo oskrbo s pitno vodo. Danes dodajamo 39 mg CO2/l.
Vodovod Trebnje s pitno vodo oskrbuje krajevne skupnosti Veliki Gaber, Sela pri Šumberku, Šentlovrenc, Velika Loka, Štefan, Trebnje, Račje selo, Dobrnič, Svetinje, Knežja vas, Dolenja Nemška vas, del občine Mirna ter zaselke Gornji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol v občini Mirna Peč. Oskrbujemo tudi zaselke v občini Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica, vendar je vodovodna infrastruktura v upravljanju Komunalnega podjetja Grosuplje.
Cevovodi so zgrajeni iz pocinkanih cevi, azbestno-cementnih cevi, PEHD cevi, PVC cevi, ductil cevi in tesal cevi. Največ okvar beležimo na odsekih, ki so bili grajeni med letoma 1975 in 1985. Le-ti so se gradili s pomočjo vaških odborov in mladinskih brigad. Zaradi pomanjkanja kakovostnih materialov na tržišču so se pogosto vgrajevale cevi, ki niso ustrezale kakovostnim standardom, zato danes na teh odsekih beležimo več okvar, ki od nas terjajo vsakodnevno odpravljanje okvar in izvajanje rednih preventivnih pregledov.
V letu 2000 je bila aktivirana nova vrtina v Radanji vasi s kapaciteto 45 l/s. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja se je kapaciteta znižala za 10 l/s, dodatno težavo je začelo predstavljati tudi pojavljanje desetilatrazina.
Ker se z gradnjo obrtnih con in stanovanjskih kompleksov ter priključevanjem vaških vodovodov vodovodni sistem širi, je bilo potrebno pričeti z iskanjem dodatnega vodnega vira. V ta namen so stekle hidrogeološke raziskave in vrtanja v dolini Bratnice.

V letu 2010 je bil zgrajen 500 m3 vodohran Pekel, v letu 2011 je bil zgrajen še 500 m3 vodohran na Medvedjeku in zamenjanih 4100 m salonitnih cevi.
V čim krajšem času je potrebno v uporabo vključiti rezervni vodni vir Bratnica, ki bo delna alternativa osrednjemu zajemu vode v Radanji vasi.


Osnovni podatki o vodovodnem sistemu Trebnje
Dolžina cevovodov v m 221.056
Število vodohranov 20
Kapaciteta vodohranov v m3 2.680
Črpališča in prečrpališča 17
Število hidrantov 546
Število uporabnikov 9.537
Število oskrbovanih naselij 113
Količina prodane vode 571.142

 

 

Sistem oskrbe s pitno vodo ČATEŽ

Leta 1960 je bil v okviru Krajevne skupnosti Čatež zgrajen manjši vodovod z izvirom Močile s kapaciteto 0,2 l/s pitne vode, ki je pokrival Čatež, Dolenjo vas in Gorenjo vas. Komunala Trebnje ga je prevzela v upravljanje leta 1969. Voda je bila nekakovostna. Zaradi vse večje potrebe po zdravi pitni vodi in težnji tamkajšnji krajanov, so leta 1984 stekle raziskave novih vodnih virov. Poskusne vrtine so pokazale kakovostno vodo in zadostne količine vode v dolini Dušice. Leta 1986 se je začela izgradnja novega vodovodnega sistema s kakovostno vodo, zato kloriranje nikoli ni bilo potrebno. Vodni vir je zajet z dvema vrtinama globine 70 m, ki sta med seboj povezani, voda pa gravitacijsko priteče v zbiralnik. Vodovodni sistem oskrbuje celotno območje Krajevne skupnosti Čatež, del naselij v občini Mirna ter krajevne skupnosti Velika Loka, Šentlovrenc in Račje selo.

Osnovni podatki o vodovodnem sistemu Čatež

Dolžina cevovodov v m 37.194
Število vodohranov 3
Kapaciteta vodohranov v m3 470
Črpališča in prečrpališča 4
Število hidrantov 91
Število uporabnikov 849
Število oskrbovanih naselij 26
Količina prodane vode 46.659

 

Sistem oskrbe s pitno vodo Zaloka 

Na tem področju so se prebivalci v preteklosti s pitno vodo oskrbovali iz manjših lokalnih izvirov. Leta 1993 je bil izdelan idejni projekt, k izgradnji sistema se je pristopilo v letu 1996, ki je z distribucijo pitne vode pričel naslednje leto.
Zajetje s kapaciteto od 0,4 do 1,5 l/s vode se nahaja v dolini Bistrice.
Za potrebe zaselkov Srasle in Zabukovje se je sistem dograjeval še v letih 1999 in 2000.
Kakovost vode je bila slaba, zato je bila v letu 2003 izdelana vrtina globine 38 m z izdatnostjo 2,5 l/s. Vrtina obratuje od maja 2005, za pripravo vode pa sta nujni dezinfekcija (kloriranje) in UV. 
Tudi za vodovodni sitem Zaloka bo v prihodnosti potrebno zagotoviti dodatni zajem kakovostne pitne vode, saj obstoječi zajem zaradi motnosti in nezadostnih količin vode ni najprimernejši.

Osnovni podatki o vodovodnem sistemu Zaloka

Dolžina cevovodov v m 21.783
Število vodohranov 1
Kapaciteta vodohranov v m3 100
Črpališča in prečrpališča 1
Število hidrantov 34
Število uporabnikov 232
Število oskrbovanih naselij 6
Količina prodane vode 18.947

 

 

Sistem oskrbe s pitno vodo MOKRONOG

Vodovodni sistem se je začel graditi leta 1964. Voda, ki se je zajemala iz izvira Bačje, je bila zlasti ob deževju in taljenju snega slabe kakovosti.
Prav zaradi slabe kakovosti pitne vode je bila leta 1994 izvrtana vrtina Ribjek (zahodno od Žalostne gore ob potoku Savrca) globine 123 metrov. Leta 1998 je bilo zgrajeno črpališče ter vgrajena potopna črpalka Grundfos z izdatnostjo 13 l/s na globini 27 m.
Vodovodni sistem Mokronog oskrbuje naselja v občini Mokronog-Trebelno ter del naselij v občinah Mirna in Šentrupert.
V letu 2011 je bil zgrajen nov 200 m3 vodohran na Belem Griču in zamenjanih 6,5 km salonitnih cevi.Na vodovodnem sistemu Mokronog bo potrebno pristopiti k pripravi in izdelavi dodatne vrtine v območju vodnega zajetja Ribjek (kot rezervne vrtine) in hkrati iskati lokacijo nove vrtine, ki bo v sistem Mokronog vključena kot nadomestna vrtina.

Osnovni podatki o vodovodnem sistemu Mokronog

Dolžina cevovodov v m 37.317
Število vodohranov 6
Kapaciteta vodohranov v m3 540
Črpališča in prečrpališča 3
Število hidrantov 77
Število uporabnikov 1.642
Število oskrbovanih naselij 16
Količina prodane vode 81.698

 

 

Sistem oskrbe s pitno vodo TREBELNO

Osnovni sistem je gradila Krajevna skupnost Trebelno v letih 1972 in 1973, istega leta ga je v upravljanje prevzela Komunala Trebnje. Izvir Ribjek (1 km JV od Trebelnega v dolini pod Vrhom) je kraškega značaja in je mikrobiološko onesnažen, zato je bil leta 1998 izločen iz obratovanja. Zaradi širitve sistema so bila leta 1994 izdelana nova manjša zajetja, kar pa v zadnjem času tako po kakovosti kot po količini vode ni zadoščalo za potrebe sistema, zato je bilo potrebno vodo dovažati.
Leta 1999 se je pristopilo k raziskavam za nov vodni vir. JZ od cerkve Sv. Petra je bila izvrtana vrtina globine 210 m, v letu 2000 je bilo zgrajeno črpališče in vgrajena potopna črpalka Pleuger na globini 182 m s kapaciteto črpanja 2,2 l/s, zgrajen je bil tudi 300 m dolg povezovalni cevovod.
V letu 2005 je bila izdelana še ena vrtina v neposredni bližini obstoječe, do globine 200 m, ki je že opremljena.

Osnovni podatki o vodovodnem sistemu Trebelno

Dolžina cevovodov v m 26.009
Število vodohranov 4
Kapaciteta vodohranov v m3 290
Črpališča in prečrpališča 2
Število hidrantov 48
Število uporabnikov 270
Število oskrbovanih naselij 11
Količina prodane vode 17.137

 


Sistem oskrbe s pitno vodo radulja

Vodovodni sistem Radulja oskrbuje porabnike pitne vode v naseljih Cerovec, Radna vas in Bitnja vas.

Osnovni podatki o vodovodnem sistemu Radulja

Dolžina cevovodov v m 2.932
Število vodohranov 0
Kapaciteta vodohranov v m3 0
Črpališča in prečrpališča 0
Število hidrantov 17
Število uporabnikov 123
Število oskrbovanih naselij 3
Količina prodane vode 2.450
 

TRDOTA VODE NA JAVNIH VODOVODNIH SISTEMIH


Trdota vode je naravna lastnost pitne vode in se med posameznimi vodovodnimi sistemi razlikuje, ker se voda črpa iz različnih vrtin. V pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od področja – vrste vode in od kemične sestave podlage. Samo trdoto povzročajo raztopljene mineralne snovi, ki vodi dajejo okus, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati iz apnenca in dolomita ter kalcijev sulfat (sadra), ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij. Voda iz vrtin je načeloma bolj trda od površinske vode. Zaradi prehajanja iz površinskih virov na podzemni vir teče na pipah pri uporabnikih bolj trda voda. Prednost podzemne vode je v manjši prisotnosti bakterij in v času padavin bistveno manj kali.

Slaba stran trde vode je v tem, da se pri segrevanju apnenčaste obloge odlagajo na grelnih kotlih, vodovodnih ceveh, na grelcih gospodinjskih aparatov in tako povečujejo porabo energije. Trda voda povečuje tudi porabo mila in sredstev za pranje perila ter pomivanje posode.

Trdota vode

Trdoto vode najpogosteje merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N). Eno nemško trdotno stopinjo ima voda, ki vsebuje 1 mg CaO na 100 ml vode (100 mg CaO = 178,47 mg CaCO3).

Lestvica trdote vode

0 – 4 °dH zelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dH mehka voda (deževnica)
8 – 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH trda voda
nad 30 °dH zelo trda voda


Vodovodni sistem

Kalcijeva trdota

(0N)

 

Magnezijeva trdota

(0N)

 

Karbonatna trdota

(0N)

 

Nekarbonatna trdota

(0N)

 

Skupna trdota (0N)

 

Trebnje

11,5

10,1

20,2

1,4

21,6

Čatež

9,5

7,4

17,4

<0,1

16,9

Mokronog

10,4

9,0

18,8

0,5

19,3

Trebelno

10,9

8,5

16,8

1,6

14,4

Radulja

8,1

6,7

15,1

<1

14,8

Šentrupert

14,0

8,1

20,5

1,6

22,1

Zaloka

9,8

5,5

13,6

1,7

15,3

Studenci

/

/

/

/

/

Jagodnik

10,1

3,9

12,6

1,4

14,0

Mali Cirnik

7,7

3,9

11,5

0,1

11,6

Zabrdje-Praprotnica

10,9

9,2

20,3

<1

20,1



Mehčanje vode:

•    s prekuhavanjem,
•    s pralno sodo,
•    z ionskimi izmenjevalci (Ca2+ ione zamenjajo z Na+),
•    z magneti, ki onemogočajo nalaganje vodnega kamna ipd.



 

 


 

podrobnosti

Na zasebnih vodovodnih sistemih Migolica in Migolska Gora v občini Mirna pitne vode pred uporabo ni več potrebno prekuhavati. Ukrep prekuhavanja še vedno velja za vodovodni sistem Cirnik- Ravne.

Na zasebnem vodovodnem sistemu Velika Strmica, Brezje - Ornuška vas in Češnjice pri Trebelnem pitne vode pred uporabo ni več potrebno prekuhavati.

Iz zasebnega vodovodnega sistema Cirnik - Ravne je zaradi zaznane prisotnosti Clostridium perfringensa potrebno vodo pred uporabo v prehrambene namene prekuhavati. Obvestilo velja do preklica.

 
podrobnosti
 

Uprava in blagajna
ponedeljek - petek: 07.00 - 14.00

Odlagališče odpadkov Globoko
ponedeljek - petek: 07.00 - 18.00
sobota: 08 - 12.00

KOMUNALA TREBNJE D.O.O.
Goliev trg 9, 8210 Trebnje
T: 07 348 12 60
F: 07 348 12 82
E: info@komunala-trebnje.si

ZBIRNI CENTER GLOBOKO

Hudeje 40, 8210 Trebnje
Telefon: 07 348 18 20
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev  in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke